Naslov:

Občina Velika Polana
Velika Polana 111
9225 Velika Polana

Delovni čas občine:

Ponedeljek
 od 7.00 do 15.00 ure
Torek
 od 7.00 do 15.00 ure
Sreda
 od 7.00 do 17.00 ure
Četrtek
 od 7.00 do 14.00 ure
Petek
 od 7.00 do 14.00 ure

Uradne ure občine:

Ponedeljek
 od 8.00 do 15.00 ure
Sreda
 od 7.00 do 17.00 ure
Petek
 od 7.00 do 14.00 ure

email:
obcina@velika-polana.si
telefon: 02 5776 750
faks: 02 5776 752

Urednik
Življenska pot Miška Kranjca se je pričela v Prekmurju 15. septembra 1908. leta v družini sezonskega delavca.

Bela štorklja Ciconia ciconia je v številnih evropskih državah simbol sreče.

Tako bogata naravna dediščina kot okoli obeh Polan se je na tako majhnem prostoru ohranila le v redkih predelih Slovenije.

Mlin je znan tudi kot edini ohranjeni tovrstni predindustrijski mlin, katerega obnovo je podprla tudi Evropska unija.

Med strokovnjaki je ta ekosistem znan daleč naokrog, saj so tu pomembna rastišča »prekmurske smreke«-črne jelše, v Evropskem prostoru.

Ljudsko izročilo naših dedov in kulturno dediščino želimo ohranjati in prenašati po zmožnostih društva na mlajše rodove.

Društvo je nastalo v času, ko je bila Velika Polana še blatna vas z lesenimi hišicami s slamnatimi strehami in ko do vasi ni vodila nobena poštena cesta, temveč samo blatni kolovozi.

Kraja z imenom Palina (danes Velika in Mala Polana) in Brezouica (danes Brezovica) se v srednjeveških pisanih virih prvič omenjata v dokumentu, zapisanem 8. maja 1322...

Bela štorklja (Ciconia ciconia)

Osebna izkaznica:
Opis: Perje je pretežno umazano bele barve, razen letalnih peres, velikih primarnih in sekundarnih krovcev ter lopatičnega perja, ki je črne barve. Kljun in dolge noge so rdeče, pri mladih pa temnejše. Spola sta si zelo podobna, samci so ponavadi večji z masivnejšim kljunom.

Teža in velikost: Tehta 2.6 - 4.5 kg, v dolčino meri 100-125 cm, razpon kril znaša 1.55 - 1.65 m.

Življenjski prostor: Poseljuje nižine, v času gnezditve v glavnem v bližini človeških bivališč.

Gnezdo: okroglo, zgrajeno iz vej, veliko 75 - 170 cm v premeru in visoko 50 - 200 cm. Velikost in teža naraščata s starostjo. Ponavadi je nameščeno na dimnikih, slemenih streh in raznih drogovih, gnezda na drevesih so redka. Bela štorklja znese 3 - 5 jajc, ponavadi štiri. Mladiči se izvalijo 31 - 34 dni po začetku valjenja in zapustijo gnezdo po 54 - 70 dneh.

Način življenja: Je selivka, evropske bele štorklje prezimujejo v Afriki južno od Sahare. Gnezdišča zapustijo v avgustu, mladiči nekoliko pred odraslimi. K nam se vrnejo konec marca ali v aprilu, prvi prispe na gnezdo samec. Hrana so manjše živali, predvsem mali sesalci, žuželke (večinoma kobilice), deževniki, dvoživke, in plazilci.

Ogroženost: Število belih štorkelj v celotnem naselitvenem območju nezadržno upada. Iz nekaterih srednje in zahodnoevropskih držav je ta ptica že povsem izginila. Glavne vzroke za takšno nazadovanje je treba iskati v vplivih človeka. Med najpomembnejše spadajo izguba življenjskega prostora (uničevanje močvirnih travnikov in virov prehrane na gnezdiščih), pomanjkanje hrane na prezimovališčih zaradi su?in uporabe insekticidov, zaskrbljujoče naraščajoče pa je tudi število belih štorkelj, ki poginejo ob trkih z električnimi žicami. V rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije je bela štorklja uvrščena v kategorijo močno ogroženih vrst, v Evropi pa v skupino ranljivih vrst SPEC 2.

EVROPSKA VAS ŠTORKELJ

Prekmurska vasica obdana z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi - na takšen način jo je v svojih knjigah rad predstavljal na?rojak Miško Kranjec. Od leta 1999 naprej pa se na?kraj ponaša s pridobljenim nazivom EVROPSKA VAS ŠTORKELJ, podeljenim s strani Evropske fundacije EURONATUR.

Ta na?ponos predstavlja 9 parov belih štorkelj, ki gnezdijo v obeh Polanah. Čez dan dopolnjujejo slikovito okolje močvirskih travnikov, saj tam najdejo svojo poglavitno hrano. Zvečer se vračajo v svoja gnezda, ki jih najdemo na električnih drogovih in na dimnikih zapuščenih hi?

Bogata naravna dediščina našega kraja s štorkljami vred je danes znana pod imenom »Dežela štorkelj«.

Polančani smo s ponosom sprejeli priznanje, ki nam ga je podelila Evropska fundacija EURONATUR. Ta naziv nam je v veselje, hkrati pa tudi izziv, ki smo ga pripravljeni sprejeti. Kljub temu, da trenutno imamo toliko gnezd, moramo vsi sodelovati v nameri ohranjanja prehranjevalnih in življenjskih območij belih štorkelj.

slika

Slikovita podoba ni ni?nenavadnega v naših krajih. Mnogobarvno cvetje najdemo na vseh močvirskih travnikih, štorklje pa prav tako.
Štorklja na vsakdanji poti iščo?hrano. Ta zadnji strnjeni ekosistem travišč severovzhodne Slovenije, ki se razprostira na 3500 ha, omogoča beli štorklji zadostno količino raznovrstne hrane: dvoživke, mali sesalci, žuželke in plazilci.

Velika Polana in Mala Polana imata skupno devet štorkljinih gnezd. Najdemo jih predvsem na električnih drogovih po vasi, saj so vajene ljudi, oziroma kar vezane na njih. Najbolj je to opazno pri gradnji gnezd, ki jih najdemo res le v bližini hi? Ob travniških opravilih, ki jih izvajajo ljudje, pa jim štorklje sledijo, saj se pri tem razkriva njihova hrana.

Nižinski ekstenzivni travniki so idealno prehranjevalno območje štorkelj. Mogoče prav zaradi idealnih pogojev polanske štorklje imajo v povprečju tri mladiče, kar je spet ve?kot drugje v Sloveniji.

Bela štorklja Ciconia ciconia je v številnih evropskih državah simbol sreče. Kljub temu je ta prinašalka otrok v mnogih delih Evrope izginila ali pa je številčno zelo nazadovala. Splošna družbena naklonjenost štorklji žal ne zadošča, da bi preprečili uničevanje njenega življenjskega prostora - nižinskih ekstenzivnih travnikov in pašnikov vzdol?velikih poplavnih rečnih lok.

Odlikovanje Evropska vas štorkelj tako utira nove poti v varstvu štorklje in njenim življenjskih prostorov v Evropi. V vsaki državi, kjer bele štorklje gnezdijo v še posebno velikem številu, se odlikuje kraj, ki je lahko drugim za vzor. V mnogih državah stare celine se je namre?izkazalo, da prebivalci lahko še danes uspešno varujejo življenjski prostor te ptice, in to na način, ki prebivalcem omogoča tudi lastno nadaljnjo razvojno perspektivo. Absolutni slovenski rekord, s kar devetimi pari belih štorkelj, imata Mala in Velika Polana.

VAS ŠTORKELJ - VZGLED ZA VARSTVO NARAVE

Biki v španski Extramaduri, konji na Lonskem polju v hrvaški Pasavini in črede prašičev pred romunsko vasjo Andrid so znamenje tradicionalnih pašnikov in kmetovanja, ki belim štorkljam zagotavlja dobre življenjske možnosti le še na nekaj mestih v Evropi. Tudi obsežna ekstenzivna travišča, na katerih kmetje kosijo za steljo ali krmo živine, kot na primer v madžarskem Nagybajomu ali slovenskih Polanah, so odličen življenjski prostor, saj na njih kar mrgoli žuželk in drugih organizmov. Ob travniških opravilih - košnji, obračanju in spravilu krme - bele štorklje sledijo ljudem, ki od tem razkrijejo njihovo hrano: dvoživke, male sesalce, žuželke in plazilce.

slika

Štorklje so znamenje visoke kakovosti kulturne krajine. Tam, kjer živijo štorklje, je kmetijska raba še vedno vsaj toliko naravi prijazna, da lahko preživijo številne rastline in živali. Če je življenjski prostor dovolj kakovosten, brani par štorkelj svojo gnezdo in okolico vasi. V optimalnem življenjskem prostoru pa štorklje oblikujejo celo kolonije; edini kraj v Sloveniji, kjer lahko govorimo o ohlapni koloniji teh ptic, sta prav Mala in Velika Polana. In ravno tu so možnosti, da bi ob primernih ukrepih neko?v vaseh gnezdilo tudi 20 parov štorkelj. Cilj in izziv za prihodnost. V zadnjih letih slovenske štorklje vzredijo okrog dva mladiča na gnezdo, kar je komaj dovolj za obnovo populacije. Polanske pa imajo v povprečju skoraj še enega mladiča ve? enkraten primer v naši državi in kazalec, da so odločilnega pomena za preživetje štorkelj primerna prehranjevalna območja.

POMAGAJMO ŠTORKLJAM - KOSIMO TRAVNIKE

Zagotovitev kakovostna pitne podtalne vode - ene največjih dobrin v regiji ob Muri - je mogoče doseči z varstvom ekstenzivnih travnikov in pašnikov. Ti so življenjski prostor, brez katerega štorklje ne morejo preživeti, toda zaradi nerentabilnosti pridelave se travniki v okolici obeh Polan že močno zaraščajo. Prav s košnjo pa lahko na dolgi rok zagotovimo ustrezna izhodišča za naravi prijazen razvoj, npr. zmanjšan vnos biocidov. Podtalnica ob Dravi vsebuje tudi dvajsetkrat ve?rakotvornih pesticidov iz koruznih monokultur, kot to dopuščajo normativi Evropske unije, in tu so štorklje že zdavnaj postale detomorilke. Brez dlake na jeziku lahko trdimo: prebivalci obeh Polan, ki kosijo, so naravovarstveniki.

slika

 

NARAVNA DEDIŠČINA MALE IN VELIKE POLANE

Tako bogata naravna dediščina kot je okoli obeh Polan se je na tako majhnem prostoru ohranila le v redkih predelih Slovenije. Številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste z Rdečih seznamov so tu našla svoja zadnja zatočišča. V nasprotju z belo gnezdi plaha črna štorklja Ciconia nigra v okoliških gozdovih, smrdokavra Upupa epops in veliki skovik Otus scops pa kar na robu vasi. Razen naštetih pa tu gnezdi še najmanj 20 vrst ptic z nacionalnega Rdečega seznama, med njimi tudi kosec Crex crex. Ta globalno ogrožena vrsta lahko gnezdi samo na ekstenzivno gojenih in pozno košenih travnikih. Med sesalci, ki živijo na tem območju, velja omeniti vidro Lutra lutra. Raznovrstni mokrotni travniki območja pa godijo tudi divjim orhidejam (Orchidaceae), močvirski logarici (Fritillaria meleagris), travniški penuši (Cardamine pratensis), zelo redkemu sivemu osatu (Cirsium canum) in navadni grebeniki (Hottonia palustris).

In nazadnje: v drugi polovici julija in avgustu se okoli obeh Polan pa tudi širše zbirajo pred selitvijo skupine štorkelj, ki lahko štejejo tudi prek 100 osebkov. Takšne gostote teh ptic niso znane nikjer drugje v Sloveniji. Vzrok za to so zadnji predpanonski travniki z bogato ponudbo hrane in dejstvo, da druga nižinska območja v državi skoraj brez izjeme prekriva neprebojna plošča koruzne monokulture.

PRAZNIK ŠTORKELJ ZA LJUDI

Evropsko koordinacijo in podelitev priznanja »Evropska vas štorkelj« vodi Fondacija EURONATUR. Do zdaj je bilo na stari celini odlikovanih pet evropskih vasi štorkelj; v letu 1999 sta se jimpridružili še slovenska in avstrijska. V vseh prirejajo, štorklji v »čast«, poseben praznik, ob katerem se ljudje veselijo, da v njihovi vasi ali občini živi še veliko štorkelj. Praznik je povezan s številnimi pobudami in dobrimi zamislimi, ki se porodijo med župani in naravovarstveniki na eni in prebivalci in različnimi organizacijami na drugi strani. Bela štorklja je most med vasjo in krajino, ljudmi in naravo. Gnezdi na dimnikih ali drogovih v vasi, hrano pa si išče na kmetijskih površinah v okolici. Medtem, ko je tu plašna in človeka komaj spusti k sebi, pa na gnezdu mirno sedi tudi tedaj, če na praznik štorkelj pride ve?kot 10.000 ljudi.

Mladinsko delo, kulturni programi, pomo?in podpora domačinom, modelni projekti, razstave in priznanja za zaslužne posameznike, povezane z varstvom štorkelj in njihovim življenjskim prostorom, sodijo k različnim aktivnostim. Tako so tudi majhne vasi, kakršni sta Andrid v Romuniji ali Čigo?na Hrvaškem, deležne nacionalne in mednarodne pozornosti. V španski Malpartidi vsako leto organizirajo fotografski natečaj in nagradijo najboljši posnetek bele štorklje. V Ruhestadtu, kjer praznik štorkelj poteka že ve?kot desetletje, slavi vsa regija. Nagybayom pa je z zanimivo kulturno izmenjavo s partnerskim mestom Schortens v deželi Spodnji Saški pokazal, da je tako mogoče zgraditi celo biološko čistilno napravo in regionalni ekološki center.

IZGLEDI ZA PRIHODNOST

Evropska vas štorkelj Mala in Velika Polana v slovenskem prostoru utira pot, vredno posnemanja: bogato naravno dediščino s štorkljami vred na prelomu tisočletja spreminja v pomemben razvojni kapital za prihodnost. Ta je bil zaradi tegob preprosto prezrt. Toda kako naj podeželje ob zemljiški razdrobljenosti, staranju prebivalstva, ekonomskih ovirah, oddaljenosti od središč in visokih tehnologijah ipd. sploh uspešno tekmuje z Evropo in drugimi kraji v državi? Razvoj je doslej podeželske kraje obšel. Če hočejo preživeti, morajo, in to velja tudi za obe Polani, ubrati nove poti, ne pa z velikim zaostankom stopati za drugimi. Pri tem jim je ohranjena narava lahko v veliko pomo? Hkrati pa se moramo zavedati, da je varstvo štorkelj in narave mogoče le ob sodelovanju in ne proti volji ljudi.

POTREBNI UKREPI

  • PRAZNIK ŠTORKELJ: učinkovit medijski dogodek, ki promovira kraj, ljudi, štorklje in varstvo narave; praznik in prireditve morajo potekati v vasi. Praznik poteka vsako leto prvo soboto v juliju.
  • POSPEŠEVALNI UKREPI: še sedaj številni prebivalci obeh Polan kosijo svoje travnike enkrat do dvakrat na leto. Ta način rabe prostora bi v Zahodni Evropi označili za nego krajine in bi bil s tem deležen posebne državne finančne podpore. To bi bilo vsekakor treba doseči tudi pri nas. Značilna polanska krajinska veduta s travišči se namre?lahko hitro spremeni zaradi opustitve košnje (zaraščanje), po drugi strani pa lahko prekmerno pospeševanje proizvodnje (spreminjanje gozdov in travnikov v njive) uniči razvojne možnosti. Da se to ne bi zgodilo, sta potrebni pomo?in podpora domačinom z razvojnim programom. Primera: s projektom kompostiranja košenine bi lahko v vasi pridobili ve?novih delovnih mest, z uvedbo odpornih tradicionalnih pasem domačih živali lahko območje ponudi prvovrstne (večvredne) in razpoznavne regionalne produkte. To pa dobesedno kliče k sodelovanju s termalnimi zdravilišči vzdol? Mure.
  • GNEZDITVENI PODSTAVKI Z DROGOVI: štorklje jih presenetljivo hitro sprejmejo. Z večjim številom gnezdečih parov pa seveda raste človeška odgovornost za primerna prehranjevalna območja štorkelj.
  • ELEKTRIČNI IZOLATORJI: žice električnih drogov, na katerih gnezdijo štorklje ali na njih pogosto posedajo, je treba izolirati. V Sloveniji je še vedno preve?tragičnih dogodkov, ko štorklje mrtve obležijo pod drogom zaradi električnega udara.
  • NARAVOSLOVNI TURIZEM: za njegov razvoj so med drugim pomembni informacijski center in ustrezna prenočišča v vaseh; pri tem je treba paziti, da se uporabijo obstoječe kapacitete (npr. tradicionalna arhitektura), ne pa, da se gradijo nove.
  • KRAJINSKI PARK MURA IN MEDNARODNI BIOSFERNI REZERVAT DRAVA - MURA: Velika in Mala Polana sta kulturni cvet krajine ob Muri; sta kraj, kjer se odloča o usodi rodnosti. Zavarovana območja so v zahodni Evropi gonilo uspešnega gospodarskega razvoja. To je treba uresničiti tudi v deželi štorkelj.