DOMAČIJA PISATELJA MIŠKA KRANJCA

Na Kranjčevi domačiji je na ogled postavljena zbirka pisateljevih del, prevodov del, osebnih dokumentov, zbirka del, ki jih je prebiral,  rekvizitov njegovih hobijev, del drugih pisateljev, ki so pisali o njem,... Priznan pisatelj, po katerem se danes imenuje tudi Osnovna šola v kraju, je pisal največ o domačinih in domačem kraju. Nikjer ne boste zasledili boljše in slikovitejše predstavitve našega kraja. Danes sicer ne boste našli nikjer več blatnih kolovozov in makadamskih poti, še vedno pa tu živijo dobri in preprosti ljudje, katerim je pisatelj namenil strani svojih knjižnih del.

Njegova domačija vam nudi na ogled njegovo zapuščino v papirnatem bogastvu. Ploden pisatelj, ki je napisal preko 50 romanov, črtic in novel, je znan vsem Slovencem. Prostor je zasnovan kot zanimiva kombinacija spominske sobe - pisateljeva delovna soba s knjižnico, galerije s pisateljevimi laični oljnimi platni in lastnimi fotografijami, ter sobe kjer boste izvedeli vse o pisateljevem rojstnem kraju. Nenazadnje pa si boste lahko za spomin kupili tudi kakšen izdelek domače obrti, narejen v Veliki Polani.

Življenska pot Miška Kranjca se je pričela v Prekmurju 15. septembra 1908 leta v družini sezonskega delavca. Gimnazijo je zaključil v Ljubljani in se vpisal na slavistiko Univerze v Ljubljani. 1934 leta se je že kot priznan pisatelj vrnil v Veliko Polano. Od oktobra 1934, do oktobra 1935 je urejal časopis Ljudska pravica. Kot člana KPS so ga oblasti izgnale v Srbijo od koder se je vrnil po napadu Nemčije na Jugoslavijo.

Skupaj s Štefanom Kovačem in drugimi aktivisti so v Prekmurju organizirali ljudski odpor proti okupatorju. 1944 leta je odšel v svobodno Savinjsko dolino in zatem na Dolenjsko ter Primorsko, kjer je deloval v partizanskem novinarstvu.
Po osvoboditvi je bil več let predsednik Društva slovenskih pisateljev, poslanec v Ustavodajni skupščini, član Glavnega odbora SZDLJ, direktor Slovenskega knjižnega zavoda in Ljubljanskega dnevnika. Junija 1953 je postal redni član SAZU in skoraj dve desetletji je urejal tudi Prešernovo družbo.

Za svoje delo je v nekdanji Jugoslaviji prejel tri najvišje nagrade: Prešernovo, nagrado AVNOJ-a in za kulturo Skender Kulenoviča. Bil je odlikovan z Redom bratstva in enotnosti, z Zlatim vencem in Redom jugoslovanske zastave z lento.

Njegova nadarjenost za novelo je nesporna in prav novele tvorijo vrh njegovega umetniškega pisateljevanja. Naj samo omenimo delo Na valovih Mure in Grlice ter njegove romane Mladost v močvirju, Strici so mi povedali in Povest o dobrih ljudeh. Tone Partljič je zapisal: Ves čas svojega življenja je Miško
Kranjec pisal eno samo knjigo o dobrih ljudeh.